PROSTOR Z RAZGLEDOM / A PLACE WITH A VIEW

Vita Osojnik

PROSTOR Z RAZGLEDOM / A PLACE WITH A VIEW

plesna predstava / dance performance


Koncept, koreografija, izvedba / Concept, Choreography, Performance: Vita Osojnik

Avtorska glasba / Original Music: Matevž Kolenc

Oblikovanje svetlobe/ Light Design : Andrej Hajdinjak

Kostumografija / Costume Design: Tina Pavlin

Scenografija / Set Design: Vita Osojnik

Uporabljeni objekti / Set Objects: Tilen Sepič

Asistenca oblikovanja luči in tehnične rešitve / Lighting Design Asisstance and Technical Solutions: Janko Oven

Kreativna producentka / Creative Producer: Katja Somrak

Produkcija / Produced by: Plesni Teater Ljubljana 2023

Zahvala / Thanks to: Miha Zupan, Iztok Novak

Program Plesnega Teatra Ljubljana sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo / The programme of Plesni Teater Ljubljana is subsidized by the Ministry of Culture RS and Municipality of Ljubljana, Department for Culture

F: Nada Žgank

The solo is the last part of author’s trilogy.

Every solo in this trilogy had an underlying statement that author had as a guide.

The first solo guide was I am not the body, I am not even the mind.

The second solo guide was I am nothing and nobody.

The third solo guides are I am in a state, in a particular condition that someone or something

is at a specific time. I am a shape. I am a situation.

I just sit with it and let the time fly.

Life is a long walk where walking and silence go together. Silence is as abstract as walking is concrete. Walking allows the brain to break through some of its own hyper-rational filters. You walk. You don't realize it, but you are constantly falling, with every step you fall a little further, and then you catch yourself just before you’d fall. When you walk, your paths are closing, and when you look back, you see a path that your feet will never walk again.

(Summarized by Erling Kagge: Walking)

Avtorski solo je zadnji del trilogije.

Vsak solo te trilogije je v ozadju imel izjavo, ki jo je avtorica uporabila za vodilo.

Vodilo prvega sola je bilo Nisem telo, nisem niti um.

Vodilo drugega sola je bilo Jaz sem nič in nihče.

Vodila tretjega sola so Sem v stanju, v posebnih okoliščinah, v katerih je nekdo ali nekaj v

specifičnem trenutku. Sem oblika. Sem situacija.

Samo sedim poleg in pustim, da čas leti.


Življenje je dolg sprehod, kjer hoja in tišina spadata skupaj. Tišina je tako abstraktna, kot je hoja konkretna. Hoja dopusti možganom preboj skozi nekatere lastne hiper-racionalne filtre. Hodiš. Ne zavedaš se, toda ves čas padaš, z vsakim korakom malo padeš in se potem ujameš, tik preden padeš. Ko hodiš, se tvoje poti zapirajo, in ko se ozreš nazaj, vidiš pot, ki je tvoje noge ne bodo nikoli več prehodile.

(Povzeto po Erling Kagge: Hoja)