Kaja Lorenci
TRISTANOV AKORD ALI SLADKI POSLEJ - PREMIERA / TRISTAN CHORD OR SWEET EVER AFTER - PREMIERE
plesna predstava / a dance performance
Avtorica in koreografinja / Author and Choreographer: Kaja Lorenci
Soustvarjalci in nastopajoči / Co-creators and Performers: Kristýna Šajtošová, Žigan Krajnčan, Ivan Mijačević, Aleš Zorec, Kaja Lorenci
Zvok / Sound: sz3
Oblikovanje luči / Lighting Design: Aljaž Zaletel
Dramaturgija / Dramaturgy: Rok Vevar
Produkcija / Produced by: Flota Ljubljana, Flota, zavod, Murska Sobota
Koprodukcija / Co-produced by: Plesni Teater Ljubljana
Foto / Photo: Nejc Valenti, Borut Bučinel
INFO. / REZ.: 041-707-475, ptl@mail.ljudmila.org, info@ptl-lj.si, Moje karte
Vstopnice / Tickets: 10/7€ (dijaki, študenti, upokojenci / scholars, students, seniors), predhodna rezervacija ali uro pred predstavo v gledališču / prior reservation or an hour before the performance at the theatre
Program Plesnega Teatra Ljubljana sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo / The programme of Plesni Teater Ljubljana is subsidized by the Ministry of Culture RS and Municipality of Ljubljana, Department for Culture
O predstavi
Wagnerjeva opera Tristan in Izolda je primer najekstremnejšega umetniškega materiala na temo čakanja, dolgotrajnega odlaganja konca, razrešitve.
V operi se ponavlja »fenomen«, drobna struktura, ki so jo poimenovali »Tristanov akord«. Z vsakokratno nedokončanostjo, nerazrešitvijo akorda, je avtor znotraj tako kratke strukture ustvaril neprekosljivo atmosfero hrepenenja, večnega iskanja, tavanja.
Predstava Tristanov akord se na svojevrsten način ukvarja z razbiranjem in uprizarjanjem glasbene strukture. Išče nove načine prevajanja konkretne strukture enega medija (glasbe) v drugega (ples), oziroma načine, kako lahko ples poseli že vnaprej določeno partituro.
Akord, iz katerega izhajamo v našem raziskovanju, smo poimenovali objem.
About the performance
Wagner's opera Tristan und Isolde is an example of the utmost art material on the subject of waiting, a long lasting delaying the end, the resolution.
A phenomenon” occurs in the opera, a tiny structure called “Tristan chord”. With every incompleteness, irresolution of the chord, the author has within such a short structure created ultimate atmosphere of longing, eternal search, wandering.
In a unique manner, the performance Tristan Chord deals with reading and performing a musical structure. It looks for new ways of translating the actual structure of one media (music) into another (dance), i.e. how dance can inhabit a predefined musical score.
The chord we derive from in our research has been an embrace.