KRATKI PLESNI FILMI NOVE GENERACIJE USTVARJALCEV / SHORT DANCE FILMS OF THE NEW GENERATION OF CREATORS
Tretji večer plesnih filmov Plesnega Teatra Ljubljana in Slovenske Kinoteke / Third Evening of Dance Films by PTL-Dance Theatre Ljubljana and the Slovenian Cinematheque
po izboru / selected by: Matjaž Mrak
Ali: Strah ti poje dušo (2019), Sreča (2019), Mono:log (2019), Cinco sin cinco (2019), Adapto (2019), Feliks (2019), Natus (2019), Body Untitled (2013), Dih.Breath (2016), Land of All (2016), Infra (2015)
Produkcija: / Produced by: Plesni Teater Ljubljana
V sodelovanju / In collaboration with: Slovenska kinoteka / Slovenian Cinematheque
Tretji večer plesnega filma bo potekal na kulturni dan, 8. februarja 2020. Posebnost tokratnega večera je raznorodna filmska govorica, v kateri spregovori nova generacija ustvarjalcev, ki jo zaznamuje neposreden stik človeka s sočlovekom in / ali z naravo skozi prvinskost človeških občutij. Tokratni izbor enajstih filmov sega čez slovenske meje (štirje so iz Italije).
The third evening of the dance film will take place on the cultural day, February 8, 2020. The special feature of this evening is a multifaceted movie language, spoken by a new generation of creators, characterized by the direct contact of man with a fellow man and / or with nature through the primality of human sensations. This year’s selection of eleven films extends across Slovenian borders (four are from Italy).
INFO. / REZ.: ptl@mail.ljudmila.org, info@ptl-lj.si
Brezplačne vstopnice na dan projekcije / free entrance.
Program Plesnega Teatra Ljubljana sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo / The programme of Plesni Teater Ljubljana is subsidized by the Ministry of Culture RS and Municipality of Ljubljana, Department for Culture
Žanr plesnega filma v slovenskem prostoru velja za spregledan žanr, čeprav so nekatere njegove stvaritve izjemne; v 1990-ih letih je film Vrtoglavi ptič (Sašo Podgoršek / Iztok Kovač) slednjega kot koreografa »dobesedno izstrelil v mednarodni plesni prostor«, posebne mednarodne potrditve je bil deležen tudi film 10 let tandema Rosana Hribar Gregor Luštek v režiji Petra Bratuše. V razvitejših državah z močno plesno sceno je prisotnost plesnega filma skoraj sestavni del, če ne kar podaljšek odrske govorice (denimo skupina Rosas in režiser Thierry de Mey), medtem ko slovenska filmska produkcija plesnih filmov strukturno ne podpira, zato se ti pojavljajo zgolj sporadično.
Prva dva večera plesnih filmov v Kinoteki v sodelovanju s Plesnim Teatrom Ljubljana sta pokazala, da je v Sloveniji dovolj ciljne publike, ki si želi (več) plesnega filma. V ta namen bo na kulturni dan, 8. februarja 2020, potekal tretji večer plesnega filma. Posebnost tokratnega večera je raznorodna filmska govorica, v kateri spregovori nova generacija ustvarjalcev, ki jo zaznamuje neposreden stik človeka s sočlovekom in/ali z naravo skozi prvinskost človeških občutij. Tokratni izbor enajstih filmov sega čez slovenske meje (štirje so iz Italije) in je zastavljen večplastno. Zajema tako filme slovenskih ustvarjalcev, ki so se prijavili na razpis Plesnega Teatra Ljubljana, kot prve tri filmske produkcije Kreativne šole plesnega filma – oboje povsem sveže, z letnico nastanka 2019) in štiri izbrane plesne filme, nastale v letih 2015 in 2016. Gre za eksperimentalno in raznorodno produkcijo, ki se giblje v razponu od filmskih skic do daljših in tehnično zahtevnejših sekvenc, v katerih govorica plesnega telesa dobiva dodatne robove, odtise in konotacije, različna stanja in občutja – izgubljenosti in ponovnega najdenja; sprotnega brisanja in izginevanja; podvojitev, bega v naravo, nežnosti, brutalnosti, minljivosti, transformacije, pa tudi vode, ognja, diha, dima, praha, zraka, kamna.
Filmski večer začenja lucidna plesna interpretacija predstave Sebastijana Horvata Ali: strah ti poje dušo, ki so ga samoiniciativno zasnovali in posneli študenti AGRFT (Mojka Končar / Bor Ravbar) v okviru letošnjega Borštnikovega srečanja, nadaljuje pa film Sreča (Helena Ileršič / Jakob Horvat) kot dvojina, ki se začne in konča nekje med nebom in zemljo. V naslednjem filmu z naslovom Mono:log (Bojan Brajkovič / Gregor Kamnikar) smo ob menjavanju dneva in noči priča ritmu in podvojitvam plesalca v prisotnosti skulpture. Naj omenimo plesne »dvojčke« treh avtorjev: prvi sta filma Cinco sin Cinco in Adapto (Marko Rosandić / Mitja Obed) v izvedbi na videz brezčasnega plesalca flamenka, ki se v prvem primeru znajde v odprtem prostoru, v drugem pa gre za izrazito medprostorje in prehajanje, kar je podkrepljeno z eksperimentiranjem v filmski montaži. In če poetični Feniks (Andreja Kranjec / Ivana Gregurić) predstavlja transformacijo ženske iz »kokona« v ptico, je Natus (Ula Pogorevčnik / Maja Maša Šömen / Inan Du Swami) ponovno zgodba o dveh bitjih, ki se skupaj vzpenjata in izgubljata na obronkih vode in kamna. Drugi plesni dvojec, Bodyuntitled in Dih.breath (Luca Quaia / Daša Grgič) predstavlja rezan gib plesalke v dveh različnih prostorih in stanjih z naglo menjavo ritma in sekvenc, medtem ko v zadnjem dvojcu, Land of All in Infra (Nastja Bremec / Michal Rynia / Fabris Šulin), plesalca na natančno koreografiran način odstirata tančice postaj skupne poti dveh ljudi, zaznamovane z iskrenostjo in močno navezanostjo, ki je v večnem izgrajevanju, osamljenosti in ponovnem povezovanju.
Tretji filmski večer bi lahko pogojno postavili v kontekst izjave velikega renesančnega umetnika Galileja, ki je leta 1610 odkril teleskop, z njim opazoval oddaljene predmete in ovrgel tezo, da je Zemlja središče vesolja. Njegov citat, »In vendar se vrti!«, lahko navežemo na razširjanje pogleda v »vesolja« gibajočih se teles na filmskem platnu na njihovi poti med zemljo in nebom. Tokratni izbor ponuja svež, multižanrski in unikaten način vpogleda v čas tu in sedaj skozi oči kamere, pri čemer velja posebej omeniti prve tri stvaritve slušateljev Kreativne šole plesnega filma FILM: SODOBNI PLES! (Sreča, Mono:log in Feniks), ki v letu 2020 prehaja v svojo drugo sezono in poteka od februarja do maja 2020 pod mentorstvom Matjaža Mraka, Sabine Đogić, Ane Lasič in Andreje Kopač ter gostujočih mentorjev Jurija Moškona in Boštjana Kačičnika. Cilj šole je spodbuditi vse ljubitelje, da spoznajo zakonitosti plesnega filma ter pričnejo z realizacijo lastnih filmov.
Andreja Kopač
The genre of dance film in Slovenia is considered an overlooked genre, although some of its creations are exceptional; In the 1990s, the film The Swirling Bird (Sašo Podgoršek / Iztok Kovač), the latter as choreographer, "literally shot him into the international dance space", and special international confirmation was given to the film 10 Years by the tandem Rosana Hribar-Gregor Luštek, directed by Peter Bratuša. In developed countries with a strong dance scene, the presence of dance film is almost an integral part, if not an extension of the stage language (such as the Rosas company and director Thierry de Mey), while the Slovenian film production does not structurally support dance films, therefore they appear only sporadically.
The first two evenings of dance films at the Cinematheque in cooperation with Dance Theatre Ljubljana showed that there is enough target audience in Slovenia who wants (more) dance films. To this end, on the cultural day, the 8th February, 2020, the third evening of the dance film will take place. A special feature of this evening is the multifaceted film language, spoken by a new generation of creators, characterized by the direct contact of man with a fellow man and / or with nature through the primality of human sensations. This year's selection of eleven films extends across Slovenian borders (four are from Italy) and is conceived multi-layered. It covers films by Slovenian creators who applied to the call by Dance Theatre Ljubljana, as the first three films produced by the Creative School of Dance Film - both completely fresh, with the creation year 2019) and four selected dance films made in 2015 and 2016. These are experimental and heterogeneous production, ranging from film sketches to longer and more technically demanding sequences, in which the language of the dance body gets additional edges, prints and connotations, different states and feelings - loss and retrieval; instant erasure and disappearance; doubling, flight into nature, tenderness, brutality, transience, transformation, as well as water, fire, breath, smoke, dust, air, stone.
The movie night begins with a lucid dance interpretation of Sebastian Horvat's Ali: Fear Eats Your Soul, conceived and recorded by the students of AGRFT, Academy for Theatre, Radio, Film and Television (Mojka Končar / Bor Ravbar) at this year's Borštnik meeting / Maribor Theatre Festival, followed by the film Happiness (Helena Ileršič / Jakob Horvat) as a duality which begins and ends somewhere between heaven and earth. In the next film entitled Mono:log (Bojan Brajkovič / Gregor Kamnikar) with the changing of day and night we witness the rhythm and the doublings of the dancer in the presence of a sculpture. Let us mention the dance »twins« of three authors: the first are the films Cinco sin Cinco and Adapto (Marko Rosandić / Mitja Obed), performed by a seemingly timeless flamenco dancer, who in the first case finds himself in an open space and in the second in a distinct interspace and traversing between the two, which is supported by experimentation in film editing. And if the poetic Phoenix (Andreja Kranjec / Ivana Gregurić) represents the transformation of a woman from a "cocoon" into a bird, then Natus (Ula Pogorevčnik / Maja Maša Šömen / Inan Du Swami) is once again the story of two beings who rise and lose themselves together on the slopes of water and stone. The second dance duo, Bodyuntitled and Dih.breath (Luca Quaia / Daša Grgič), presents a cut movement of the dancer in two different spaces and states with a sudden change of rhythm and sequences, while in the last duo, Land of All and Infra (Nastja Bremec / Michal Rynia / Fabris Šulin), the dancers in a meticulously choreographed manner open the veils of the stations of a common path of two people, marked by sincerity and strong attachment, which is in eternal construction, loneliness and reconnection.
The third film night could be conditionally placed in the context of the statement by the great Renaissance artist Galileo, who discovered the telescope in 1610, observed distant objects with it, and refuted the thesis that Earth was the centre of the universe. His quote, "And yet it spins!", can be attributed to extending the gaze into the "universes" of moving bodies on film, on their path between earth and sky. This year's selection offers a fresh, multi-genre and unique way of looking at time here and now through the eyes of the camera, with special mention being made of the first three creations of the participants of the Creative School of Dance Film »FILM: CONTEMPORARY DANCE!« (Happiness, Mono:log and Phoenix), which continues in its second season in 2020 and runs from February to May 2020 under the mentorship of Matjaž Mrak, Sabina Đogić, Ana Lasič and Andreja Kopač, and guest mentors Jurij Moškon and Boštjan Kačičnik. The aim of the school is to encourage all enthusiasts to learn about the features of dance film and start making their own films.
Andreja Kopač
ALI: STRAH TI POJE DUŠO: Mojka Končar, Bor Ravbar / Mina Švajger, Suzana Kreuh
Film je nastal po motivih predstave R. W. Fassbinder: Ali: strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata in produkciji SNG Drama Ljubljana v sezoni 2019/2020.
Režija in produkcija: Mojka Končar, Bor Ravbar
Koreografija in izvedba: Mina Švajger, Suzana Krevh
Ali je zgodba o ljubezni, v katero vstopi tretji element vsakega odnosa - realnost. Za Emmi in Alija je ta še kako pomembna, saj ju zaradi nesprejemanja porine v izoliranost. - Emmi: Mogoče se pa on pogovarja z njo, pa drugih sploh ne rab
SREČA: Helena Ileršič / Jakob Horvat
Izgubljena duša, ki je že skoraj omagala na poti k sreči, se sooči s svojimi najglobljimi strahovi in dvomi. Na njegovi že skoraj izgubljeni poti ga nepričakovano najde Ona ‒ nežna duša, ki skozi krog življenja stopa pogumno in optimistično. Morda pa je to sreča.
MONO:LOG: Bojan Brajkovič / Gregor Kamnikar
Protagonist oz. nosilec ideje in (njegova) Ideja, inspiracija.
Protagonist je odprt za ideje, pripravljen na vedno nove izzive – se išče skozi različne dejavnosti, v sebi pa ostaja neomajen, noče preveč omejiti bistva svojega spoznanja. Pripravljen se je boriti, vendar mu okoliščine mečejo polena pod noge in zato ne more dolgo vztrajati, prehitro porabi energijo.
Inspiracija je lažja, bolj lahkotna, manj obremenjena, se hitreje regenerira, vendar se prilagaja protagonistu, ga spodbuja, bodri, vedri, navdihuje. Vendar mu ne pusti, da bi predolgo spal. Ali, da bi obupal.
Drama protagonista je v tem, da poskuša na različne načine (dejavnosti) preživeti, tako materialno kot tudi "duhovno". Okoliščine ga silijo, da poskuša postati unovčljiv, sam pa hoče preživeti tudi esencialno. Dejavnost, ki jo začne, nekaj časa traja, potem pa začne izgubljati naboj, ker izgublja samo aktualiziranje – dela samo še za materialno preživetje. Izgubi smisel in po kratkem odmoru dobi novo idejo, ki mu da nov zagon in ponovni poskus ugotoviti ali je tokrat na pravi poti. V nekem poskusu (tretjem) se mu uspe obdržati na nogah.
CINCO SIN CINCO: Marko Rosandić / Mitja Obed
Samost ob poplavi notranjega monologa - oda depresiji kot načinu reševanja problema in ne kot bolezenskega stanja - koncept, ki dostikrat zacementira prožnost uma, to je sposobnost odmika od lastnega jaza.
ADAPTO: Marko Rosandić / Mitja Obed
V plesnem filmu Adapto je prikazana človeška umeščenost v okvire in izkrivljanje le-teh. Simboli: geometrijske linije, vrata, surovost flamenka, fluidnost rok in telesa, pulzirajoča glasba, narava v urbanem so odraz prilagoditve kot nujnosti in nujnega zla. Eksperimentalni flamenko skozi oči Mitje Obeda.
FENIKS: Andreja Kranjec / Ivana Gregurić
Mlada ženska se znajde pred pomembno življenjsko odločitvijo, ki ji povzroča ohromelost. Zbrati mora moč in pogum, da se sooči s svojimi strahovi in ponovno zaživi. Poda se na plesno potovanje svojega telesa in duše v naravi. Film raziskuje moč transformacije, nenehnega spreminjanja in iskanja lepote ter poetike.
NATUS: Ula Pogorevčnik / Maja Maša Šömen, Inan Du Swami
Natus je zgodba o dveh bitjih, ki ju ne moremo definirati. Želita se razbremeniti vladajočega represivnega stanja, ki vlada v družbi. Kar ju pokriva, ju duši.
Njuno izrazno orožje sta njuni telesi. S prepojitvijo z naravnim okoljem težita k novim dimenzijam sveta.
BODYUNTITLED: Luca Quaia / Daša Grgič
...telo v gibanju noče reševati nikakršnega notranjega konflikta, temveč postane simbol spoznavanja telesnosti, ki se poraja neutemeljeno; tako nas v ambivalentnem prikazovanju vabi k odkrivanju nečesa, kar je lahko več kot samo to kar zgleda in nam hkrati pripoveduje o nečem, kar je lahko to...in še to…
DIH.BREATH: Luca Quaia / Daša Grgič
Plesni film DIH.breath nastaja iz dialoga med kamero in gibljivim telesom, ki v svojem ritmu diha izraža smisel telesa. Dih se rojeva iz tišine, od zunaj navznoter in iz notranjosti navzven v nenehnem gibanju kot utrip. Življenjsko dihanje podari našemu telesu dušo in um.
LAND OF ALL: Giuseppe Ippolioto / Michal Ryna, Nastja Bremec
"Only her love warmed him, humanized him. When he was with her, he thought differently about himself. He could not fail her now…."
Orpheus and Eurydice, by Czeslaw Milosz
INFRA: Nastja Bremec Michal Rynia Fabris Šulin / Nastja Bremec Michal Rynia
Two human bodies moving together. Exploring the new possibilities in the imaginary world, where nothing is dividing us. Where art is a language and the power of connection, construction and creation is the main goal.